Koncertni capriccio

Julius Fučik: Triglav (slovenska koračnica)

Aleksander Fjodorovič Gedike: Koncertna suita, op. 49

Jean Sibelius: Finlandia, op.26

Maurice Ravel: Bolero, balet za orkester

Edward Elgar: Pomp and Circumstance, op. 39, št. 1

Franz Lehár: Meine Lippen, sie küssen so heiss, odlomek iz operete Giuditta

Aaron Copland: Hoe-Down, odlomek iz baleta Rodeo

Bedřich Smetana: Skočná, odlomek iz opere Prodana nevesta

Emmerich Kálmán: Heia, heia, in den Bergen, odlomek iz operete Kneginja čardaša (Die Csardasfürstin)

Leto 2014 je posvečeno 100-letnici pričetka prve svetovne vojne. V koncertnem capricciu so dela skladateljev, ki so se rodili v 19. stoletju ter živeli in ustvarjali v času prve svetovne vojne, z izjemo Poljaka Smetane. Koncertni capriccio združuje dela 'velikih' evropskih skladateljev orkestrske glasbe (Finec Sibelius, Francoz Ravel, Britanec Elgar, Čeh Smetana), ki so začrtali smernice glasbene estetike na prelomu 19. stoletja. Poleg tega predstavlja prodorne ustvarjalce, ki so s svojim delom še posebej zaznamovali duh časa, v katerem so živeli. Zapisali so se kot skladatelji, ki so ulovili razpoloženje prve svetovne vojne (Fučik in Kálmán).

Julius Fučik, po rodu Čeh, živeč na tleh avstro-ogrske monarhije, se je uveljavil kot skladatelj koračnic, polk in valčkov – v repertoarju najdemo več kot 400 tovrstnih skladb. Bil je iskan dirigent vojaških godb, s katerimi je muziciral na bojiščih tistega časa. Tesno je bil povezan z državami nekdanje Jugoslavije, in Triglav je eno izmed njegovih prepoznavnih del. Skladbo je napisal leta 1903, posvetil pa jo je Sloveniji. Njen podnaslov je 'slovenska koračnica'.

Prva svetovna vojna je tesno povezana z dvema večnacionalnima državama: Astro-Ogrsko in Rusijo. Takrat je v Rusiji ustvarjal Aleksander Fjodorovič Gedike (izvirno priimek Goedicke, ker je družina prihajala iz Nemčije). Skladatelj je bil sodobnik Rahmaninova in Stravinskega. Bil je cenjen profesor na moskovskem konservatoriju. Kot neakademsko izobražen skladatelj, ki je pri 23-ih letih osvojil prestižno skladateljsko nagrado A. Rubinstein na Dunaju, je pisal konservativno glasbo. Bil je privrženec klasičnih tradicij in se ni bil pridružil povojnemu ustvarjalnem razmahu ekspresionizma in futurizma. Priljubljen pri politikih je v času najhujših političnih čistk umetnikov ostal nedotaknjen in s številnimi državnimi nagradami. Njegova najbolj znan skladba je Koncertna etuda za trobento.

Nastanek tonske pesnitve Finlandia Jeana Sibeliusa je povezan z domoljubno zgodbo. V času konca stoletja je Rusija nadvladovala finsko ozemlje in zatirala finsko identiteto. Car je izvajal pritiske na tisk in uzakonil cenzuro. Finci so s pretvezo, da poskušajo ustanoviti pokojninski sklad finskih novinarjev, organizirali dobrodelno prireditev, ki je bila v resnici manifestacija, naperjena proti ruski cenzuri. Sibelius je za zaključek gala prireditve ustvaril melodramo s šestimi prizori, razsežno domoljubno orkestralno delo, temelječe na finskem epu o svobodi. Zadnji stavek skladbe z naslovom Prebujena Finska je predelal v tonsko pesnitev in ga poimenoval Finlandia.

Za posledicami prve svetovne vojne je trpel tudi Maurice Ravel. Bolero je napisal leta 1928 po naročilu znane baletke Ide Rubinstein. Po prvotni nameri orkestrirati nekaj odlomkov iz Albenizove Iberie, se je skladatelj, zaradi založniških pravic, zamisli odrekel in ustvaril novo delo s prav tako španskim značajem. Ravel je postavil v tolkala ostinatni 'bas', nad katerega je zapisal stalno ponavljajočo se melodično celico, ki ji je v smislu variacij dodajal glasbila in bogatil harmonsko teksturo. Bolero je njegovo najbolj znano delo z najdaljšim 'crescendom' v zgodovini orkestralne glasbe. Predstavlja 15 minut najbolje napisane ponavljajoče se glasbe v zgodovini. Delo je po premieri v Parizu doživelo izjemen uspeh po vsem svetu.

Edward Elgar in Bedřich Smetana sta skladatelja, ki sta poskušala utemeljiti nacionalno glasbo. Prvi stavek iz niza Pomp and circumstance (Blišč in ceremonija) velja za domoljubno skladbo Velike Britanije. Opera Prodana nevesta pa je najbolj prepoznavno Smetanovo delo, ki v svojem poznoromantičnem slogu utemeljuje prvine češkega nacionalnega glasbenega ustvarjanja.

Franz Lehár, mojster operete, je bil Avstrijec madžarskega rodu. Giuditta je njegova zadnja opereta in tudi najbolj prefinjena med vsemi, saj se po svoji vsebini in razsežnosti približuje operi. Odlikujejo jo energičnost, prodornost, izvirnost, melodična inventivnost in dramatičnost. Giuditta je seveda ljubezenska zgodba. Meine Lippen, sie küssen so heiss v prostem prevodu pomeni Moje ustnice poljubljajo tako vroče.

Sloves ameriškega skladatelja Aarona Coplanda je povezan tudi z ustvarjanjem baletov, v katerih se je izrazil z barvito in bohotno orkestracijo ter posebnim harmonskim jezikom. Znanje si je pridobil na evropskih tleh in ga odlično spojil z ameriško kulturo. Osvobojen intelektualne pretencioznosti se je izražal z novo melodično in harmonsko preprostostjo, kar se je najbolje odražalo v baletih, s katerimi si je ustvaril široko priljubljenost med poslušalstvom. Hoe-Down je atraktiven odlomek iz baleta Rodeo, ki sodi v Coplandovo populistično ustvarjalno obdobje.

Za madžarskega skladatelja Emmericha Kálmána (iz Avstro-Ogrske) je značilno, da v glasbo ni vključeval nacionalnega melosa (kot sta to počela njegova sodobnika Bartok in Kodaly), ampak je madžarski značaj uporabljal veliko bolj stilizirano, kot npr. Liszt. Odlomke iz operete Kneginja čardaša so po prvi izvedbi leta 1915 na Dunaju popularizirali. Slišalo se jih je v kavarnah, barih, pivnicah, kabaretih in drugod po Dunaju ter naokrog po Evropi. Opereta simbolizira sklepni del človečnosti družbe z začetka 20. stoletja, v svoji zgodbi pa prikazuje nelaskavo sliko avstrijske vojske.

Koncerti:
2. avgust 2014 - capriccio v Novosadski sinagogi, Novi Sad (Srbija)
25. junij 2014 - "Koncertni capriccio" v Slovenj Gradcu
12. junij 2014 - "Koncertni capriccio" v kulturnem domu Zorana Mušiča v Bukovici
31. maj 2014 - "Koncertni capriccio" Križni hodnik Samostana sv. Ane Koper (v ciklu Vivace Društva prijateljev glasbe)