Novoletni capriccio

Jean Sibelius: Finlandia, Op.26

Robert Schumann: Adagio in Allegro

Aaron Copland: Hoedown from Rodeo

Malcolm Arnold: Grand grand overture

Astor Piazzolla: Adiós Nonino

Franz Lehár: Meine Lippen, sie küssen so heiß (Giuditta)

Edward Elgar: Pomp and Circumstance, Op. 39 št. 1

Bedřich Smetana: Skočná (Prodana nevesta)

novoletni_capriccio

Novoletni capriccio najprej prinaša repertoar pomembnih evropskih simfonikov (Finec Sibelius, Nemec Schumann, Britanec Elgar, Čeh Smetana), ki so oblikovali glasbeno estetiko 19. stoletja. Nudi pa tudi predstavitev prodornih, a pri nas redko izvajanih skladateljev, ki so usmerjali okus poslušalcev 20. stoletja na evropskih in meriških tleh. To so posebneži med skladatelji, drugačni in izvirni v svojem ustvarjanju: Američan Aaron Copland, Anglež Malcolm Arnold, Argentinec Astor Piazzolla. Začnimo v Skandinaviji.

Nastanek tonske pesnitve Finlandia Jeana Sibeliusa je povezan z domoljubno zgodbo. V času konca stoletja je Rusija nadvladovala finsko ozemlje in zatirala finsko identiteto. Car je izvajal pritiske na tisk in uzakonil cenzuro. Finci so s pretvezo, da poskušajo ustanoviti pokojninski sklad finskih ovinarjev, organizirali dobrodelno prireditev, ki je bila v resnici manifestacija, naperjena proti ruski cenzuri. Sibelius je za zaključek gala prireditve ustvaril melodramo s šestimi prizori, razsežno domoljubno orkestralno delo, temelječe na finskem epu o svobodi. Zadnji stavek skladbe z naslovom Prebujena Finska je predelal v tonsko pesnitev in ga poimenoval Finlandia.

Med Sibeliusovimi vzorniki je bil tudi Robert Schumann – eden najpomembnejših skladateljev Nemčije 19. stoletja. Njemu je uspelo mojstrsko združiti dva na videz težko povezljiva estetska pola, klasicizem (jasnost, natančnost, tradicija) in romantiko (izvirnost, svobodnost, edinstvenost), v novo glasbeno slogovno smer – romantični klasicizem. Schumannova glasba je romantično dramatična, lirično spevna, globoko izpovedna in umetniško tehtna, zato pa tudi zahtevna. Med njegovimi skladbami je tudi Adagio in Allegro, ki, roko na srce, s svojo interpretativno zahtevnostjo potrebuje zares dobro izurjene in nadarjene ljubitelje glasbe.

Sloves ameriškega skladatelja Aarona Coplanda je povezan tudi z ustvarjanjem baletov, v katerih se je izrazil z barvito in bohotno orkestracijo ter posebnim harmonskim jezikom. Znanje si je pridobil na evropskih tleh in ga odlično spojil z ameriško kulturo. Osvobojen intelektualne pretencioznosti se je izražal z novo melodično in harmonsko preprostostjo, kar se je najbolje odražalo v baletih, s katerimi si je ustvaril široko priljubljenost med poslušalstvom. Hoe-Down je atraktiven odlomek iz baleta Rodeo, ki sodi v Coplandovo populistično ustvarjalno obdobje.

V istem obdobju je ustvarjal tudi Malcolm Arnold – eden najbolj dejavnih skladateljev po II. svetovni vojni na britanskih tleh. Njegova sicer zelo všečna glasba prikriva interpretativno zahtevnost, povezano z izrednim ekspresivnim potencialom. A Grand, Grand Ouverture je prav posebna skladba, ki ima predrzno prvo temo in kontrastno rahločutno drugo temo. Skladbo je napisal za festival – parodijo Gerarda Hoffnunga, glasbenega karikaturista in amaterskega tubista, ki so ga oboževali prav vsi londonski orkestraši. Nekonvencionalna je tudi zaradi glasbil, ki jih je skladatelj uvrstil v partituro. Pripravite se na presenečenje!

Najpomembnejši izvozni proizvod Argentine je gotovo glasba Astorja Piazzolle. Bil je eden največjih virtuozov na bandoneonu vseh časov in velja za edino skladateljsko osebnost v zgodovini tanga, ki je ljudsko glasbo pretvorila v sofisticirano umetnost najvišje vrednosti. Znamenito skladbo Adios Nonino je napisal za preminulega očeta. Z njo je izrazil najboljše, kar mu je omogočila nadarjenost: fuzijo klasične glasbe, jazza in tanga.

Franz Lehár, mojster operete, je bil Avstrijec madžarskega rodu. Giuditta je njegova zadnja opereta in tudi najbolj prefinjena med vsemi, saj se po svoji vsebini in razsežnosti približuje operi. Odlikujejo jo energičnost, prodornost, izvirnost, melodična inventivnost in dramatičnost. Giuditta je seveda ljubezenska zgodba. Meine Lippen, sie küssen so heiss v prostem prevodu pomeni Moje ustnice poljubljajo tako vroče.

Edward Elgar in Bedřich Smetana sta skladatelja, ki sta poskušala utemeljiti nacionalno glasbo. Prvi stavek iz niza Pomp and circumstance (Blišč in ceremonija) velja za domoljubno skladbo Velike Britanije. Opera Prodana nevesta pa je najbolj prepoznavno Smetanovo delo, ki v svojem poznoromantičnem slogu utemeljuje prvine češkega nacionalnega glasbenega ustvarjanja.

Koncerti:
1.2.2014 - ˝Novoletni capriccio˝ v Delavskem domu Trbovlje
17.1.2014 - ˝Novoletni capriccio˝/ Dobrodelni koncert v SNG Nova Gorica
11.1.2014 - ˝Novoletni capriccio˝ v domu kulture Kamnik
27.12.2013 - ˝Novoletni capriccio˝ v ŠC Police, Ajdovščina
23.12.2013 - ˝Novoletni capriccio˝ v Slovenski filharmoniji, Ljubljana
21.12.2013 - ˝Novoletni capriccio˝ v KD Nova Gorica