Vštekani

Felix Mendelssohn – Bartholdy: Uvertura Hebridi, op. 26

Ennio Morricone: Cinema Paradiso

Hugo Alfvén: Vallflickans Dans

Pablo Ziegler: Rojo Tango

Mason Bates: Mothership

Leonard Bernstein: Maria

Giacomo Puccini: Nessun dorma

Frederick Edward Weatherly, prir. Barbara Grahor: Danny Boy

Agustin Lara: Granada

VSTEKANI PLAKAT TISK prazen

Butanje valov v stene pečin in šepet morja, ko se spenjeno razleze po pesku, rezki kriki galebov, ostrina duha morskih trav in soli slikajo prizor, ki nas pelje v severne kraje, ob vznožje Hebridov. Pred vhodom v mogočno Fingalovo jamo na otoku Staffa v arhipelagu zahodne obale Škotske je Felix Mendelssohn osupel zrl v dih jemajoči prizor narave, iz katerega je razvil koncertno uverturo Hebridi. Mendelssohn ali 'Mozart 19. stoletja' kot ga je rad klical prijatelj Robert Schumann, je bil genij in čudežni otrok. Ni bil le izjemen skladatelj, poznavalec literature ter filozofije, bil je tudi nadarjen slikar. Pero je sukal prefinjeno pri risanju in, ko je s toni naslikal pokrajino Hebridov, tako živo in dramatično, da lahko v glasbi uzremo lepoto narave. Njegova glasbena zapuščina je posuta z drobnimi biseri pretanjenega esteticizma, ki ga uvršča med najizrazitejše skladatelje romantike.

Giuseppe Tornatore se je podpisal pod film, ki je v letu 1989 osvojil žirijo Akademije Oskar, da mu je podelila najvišje priznanje kot tujejezičnemu filmu. Ennio Morricone pa je drugo ime, ki je dodalo svoj kamenček v mozaik nastanka filma Cinema Paradiso. Glasba odseva, kot vsebina pripovedi, čustva prijateljstva, odraščanja, ljubezni do dela in do ljubljene osebe iz najstniških dni. Vasica na Siciliji je prizorišče stekanja iskrene življenjske izpovedi. Violina odpoje spev ulic, na katere se je Alfredo po tridesetih letih vrnil – ulic spominov, bežnih prizorov iz življenja, ki ga ni več.

Švedski skladatelj Hugo Alfven, glasbeni direktor Kraljeve univerze v Uppsali, je v dolgem življenju videl marsikateri politični in zgodovinski dogodek. Njegova glasba je od pretresa vojnih grozot ostala nedotaknjeno čista. Tudi danes jo označuje polnost harmonske zvočnosti. Kot Sibelius na Finskem ali Grieg na Norveškem je Alfven na Švedskem utemeljil nacionalno simfonično glasbo, v katero je vključil ljudsko ritmiko in melodiko, plese, šege, pripovedke, legende s švedskih prostranih planot. Z deklico pastirico, bomo odhiteli na hrib, kamor je bival trolji kralj. Z njo bomo zaplesali v eno najbolj prepoznavnih melodij, kar jih je Alfven napisal: Ples pastirice iz slavnega baleta Kralj hriba trolov.

Pablo Ziegler je ena najpomembnejših figur novega argentinskega tanga, nadarjeni pianist iz Buenos Airesa, ki se je ob klasični glasbi navduševal nad dixieland jazzom, je vse do Piazzollove smrti muziciral s tem legendarnim skladateljem v njegovem kvintetu New tango. Rojotango je skladba iz istoimenskega, nagrajenega albuma, pod katerega se je podpisal Ziegler. Operni baritonist Erwin Schrott, ki na albumu poje, je zapisal: »V tangu se zgodi drama ene cele opere ujete v miniaturno skladbo neskončnih strasti.«

Skladba Mothership podira predsodke o nezdružljivosti klasike in elektrike. Mothership ali matična ladja je vesoljska ladja ali letalonosilka, ki ponazarja telo, na katerem so manjši predmeti ali plovila. Simbolizira glasbo kot pojem matičnega univerzuma, ki v sebi združuje manjše stvari. Skladbo je po naročilu priznanega ameriškega dirigenta Michaela Tilsona Thomasa in orkestra YouTube Symphony napisal Mason Bates. Premierno je bila izvedena leta 2011 v Sydneyjski operni hiši. Skladba ima obliko scherza z dvema trioma. Tradicionalni scherzo posega po plesnih ritmih, kot je valček, Mothership pa se zgleduje po elektronski plesni glasbi 21. stoletja za odkrivanje novih zvočnih poti.

Usodna ljubezen Romeo in Julija, postavljena na ulice zahodne strani New Yorka, nam v muziklu Zgodba z zahodne strani odpre svet bojev med tolpami Portoričanov in Američanov. V lepo zaročeno Portoričanko Mario se zaljubi Tony – vodja sovražne tolpe njenega brata. Prepovedana ljubezen z zahodne strani New Yorka je Leonardu Bernsteinu, ameriškemu skladatelju in dirigentu, v letu 1957 prinesla slavo dolgo celo življenje in še danes muzikal na Broadwayju živi polno kot prvi dan. Brezčasna tematika po Shakespeareu je ujeta v ritme Latinske Amerike s plesnimi elementi, big-bandovskimi jazz harmonijami in instrumentacijo ter slengovski jezik.

Zadnja in nedokončana Puccinijeva opera Turandot je postavljena v kitajski imperij in govori o lepotici Turandot. Srce krute princese lahko osvoji le plemič, ki zmore razvozlati njene tri uganke, v nasprotnem primeru ga čaka smrt. Calafu to uspe, vendar pa se princesa iz ponosa noče omožiti. V kolikor bo princesa do zarje pravilno odgovorila na eno Calafovo vprašanje, se bo ta prostovoljno podal v smrt, da jo odreši težkih odločitev o poroki, ki si je ne želi ... v dolgi noči nihče ne spi, vsi iščejo ime neznanca. Ljubezen triumfira na koncu in Turandot pade v objem moškemu, ki ga je vzljubila ob prvem pogledu.

Tančica skrivnosti leži na izvoru tradicionalne irske pesmi Danny Boy ali Londeonderry Air. Elvis Presley, eden od mnogih pevcev, ki jo je uvrstili v svoj opus, je trdil, da so to melodijo zapisali sami angeli. Legenda pravi, da se je prenašala iz roda v rod in se postopno dopolnjevala. Podajali pa so si jo, od 17. stoletja naprej, številnimi slepi godalci in harfisti Irske. Pesem se je skozi čas spojila z vsemi kotički popularne glasbe. Prepevajo jo pevci vseh zvrsti, posvojili so si jo filmarji, uporabljajo jo za radijske igre, skladatelji in aranžerji jo prirejajo za zborovsko petje, orkestralno igro.

Granada je pesem mehiškega pisca popevk, enega najbolj prepoznavnih iz prve polovice 20. stoletja, Agustina Lare. Spretnost glasbenega samouka se kaže v izrazitem mehiškem melosu, ki ga je znal dobro izraziti v številnih glasbenih zvrsteh. Navdihovala ga je Španija in vse njene glasbene karakteristike, kar je pretvoril v dela za vokal in jih smelo prilagodil za kitaro. Med njegovimi oboževalci je tudi Placido Domingo, ki je na koncu devetdesetih izdal album Por amor posvečen izključno Larinim popevkam in ga svetovno populariziral.

Koncerti:
10.1.2015 - "Vštekani" v šolskem centru Tolmin
23.12.2014 - "Vštekani" na dobrodelnem večeru "Zlati oreh", Gimnazija Nova Gorica
18.12.2014 - "Vštekani" v Lignano Sabbiadoro, Italija
17.12.2014 - "Vštekani" v Slovenski filharmoniji, Ljubljana
7.12.2014 - "Vštekani" v dvorani škofijske gimnazije Vipava